Gostota mletih orehov

Danes se bomo naučili, kolikšna je gostota zmletih orehov in kako ter čemu in zakaj jo želimo oziroma moramo vedeti, če želimo, da bo naše življenje teklo po ustaljenih tirnicah, ki si jih želimo. Pa pojdimo kar po vrsti.

Gostota zmletih orehov je . Določimo jo tako, da orehe zmeljemo in najprej določimo njihovo prostornino, potem pa še maso. V mojem primeru je bila prostornina 1,25 litra, masa pa 460 gramov. Prostornino sem določil s pomočjo merilnega vrča, ki ga včasih uporabljam pri kuhanju za merjenje prostornine. Na sebi ima napisanih več različnih merilnih skal, tako da ga lahko posredno uporabljamo tudi za določanje mase izbranih snovi, za katere je njegov kreator presodil, da so v kuhinji dovolj pogosto uporabljane, da bi možnost meritve njihove mase prek prostornine utegnila komu kdaj priti prav. Te snovi so:
– moka,
– sladkor.
Stvaritelj vrča kot kaže zmletih orehov ni uvrstil med snovi, ki bi jih v kuhinji morali tehtati. Razlog za to je po mojem mnenju neke vrste zarota, ki tudi pisce kuharskih knjig žene k temu, da količino zmletih orehov, ki jih recimo rabimo v kakšen raznoraznem kuharskem receptu, za, recimo, potico i.t.d., podajajo v volumskih enotah in ne v enotah mase.

Zakaj je to pomembno? Zavedati se moramo, da tudi pri določanju mase moke in sladkorja z merilnim vrčem v resnici njune mase ne določamo direktno, ampak v resnici merimo njun volumen. Le-tega je mogoče preračunati v maso, če poznamo gostoto snovi, s katero se bavimo. To lahko naredimo sami, še bolj prikladno pa je, če nam nekdo že prej na merilno posodo, s katero merimo prostornino, zapiše prostorninske enote, pretvorjene v masne enote. To seveda lahko stori le v primeru, ko gostoto izbrane snovi že sam v naprej pozna. Lahko pa seveda s pomočjo tovrstne umeritvene skalo prek primerjave z volumsko sklalo, če je le-ta zapisana na merilni posodi, določimo gostoto izbrane snovi. Na podlagi merilnega vrča, ki si ga lastim, mi je tako uspelo določiti gostoto sladkorja, ki je in gostoto moke, ki je . To naredimo tako, da si na merilnem valju izberemo par črtic na volumskem in masnem merilu, ki se med seboj čim lepše ujemata, in med seboj delimo vrednosti, ki jima pripadata.

Slika 1: Nezmleti orehi, nekateri še v luščinah

Postopek za mlete orehe ne deluje, saj skala zanje na vrču ni zapisana. V trenutku, ki mlete orehe stresamo v merilni vrč, nam njihova gostota v resnici tudi ne pomeni več veliko, saj smo kot kaže že prestali preizkušnjo, pri kateri bi nam znanje o njej koristilo. To pa je namreč nakup nezmletih orehov. Mogoče se že malo predolgo vrtim okrog bistva težave, na katero sem naletel, zato bo verjetno počasi dobro, da bi napočil trenutek, da delim svojo zamero. Skriva se v tem, da so pisci kuharskih knjig in prodajalci orehov med seboj neusklajeni in eni količino zmletih orehov v svoji knjigi podajajo v obliki volumna, prodajalci nezmletih orehov pa količino izražajo v obliki mase. Če privzamemo, da se masa orehov med mletjem ohranja, bi ti dve količini seveda lahko med seboj pretvorili s pomočjo enostavne enačbe
.
Če pa gostote zmletih orehov ne poznamo, je pretvorbo nemogoče matematično korektno sprovesti.

V mojem konkretnem primeru sem želel v potici uporabiti en liter zmletih orehov. To se mi je zdelo kar veliko, saj sem podzavestno privzel, da je to nekako en kilogram, kar pa je za orehe kar veliko. Sploh če pomislimo, da bo moral na koncu nekdo to vse pojesti. Malo sem se potolažil, ko sem se zavedel, da verjetno gostota zmletih orehov ni ravno 1000 kilogramov na kubični meter, saj so precej rahli in puhasti, ampak še vedno pa nisem imel podatka, koliko orehov moram kupiti. Na koncu je naneslo, da sem jih vseeno kupil en kilogram, saj je bolje imeti nekaj zaloge, sem se pa odločil, da bom njihovo gostoto natančno izmeril in v prihodnje s pridom uporabil pri svojih bodočih kuharskih podvigih.

Slika 2: zmleti orehi, nekateri še nezmleti

Je pa na tem mestu mogoče pošteno izpostaviti še eno malenkost oziroma kritiko kuharske knjige. V njen namreč ni nič navedeno, ali gre za zbite ali nezbite zmlete orehe. Ti so namreč tako rahli, da imajo takoj po mletju, če jih lepo nežno premešamo, bistveno manjšo gostoto, kot če jih stisnemo v kepo. V tem oziru se vedejo podobno kot sneg, o katerega gostoti smo na tem blogu že nekoč pisali. Če si ogledamo omenjeni zapisa in ga primerjamo z rezultati, ki smo jih navedli v današnji razpravi, bomo ugotovili, da je gostota snega in zmletih orehov v resnici kar podobna. Mogoče se za tem dejstvom skriva tudi kakšna globlja resnica. Kdo bi vedel?

Da si bomo današnje nauke bolje zapomnili in da boste o njih lahko poučili tudi svoje otroke, si bomo vse našteto še enkrat ponovili v obliki pesmice za otroke, ki se jo bodo lahko naučili na izust in z njo strašili svoje strice in tete na piknikih.

Glejte, kaj danes smo se naučili,
O novi fizikalni količini smo govorili!
Svoje posebno mesto v panteonu znanosti zaseda,
To gostota je, razmerje med maso in prostornino, seveda!
Oh kaj nam gostota o snovi poveš?
To, kar že rekli smo, razmerje med maso in prostornino,
A veš!?

Marsikatera snovo svojo gostoto dobro definirano ima,
Le tu in tam za katero izmed njih to ne velja.
Encijan vedel povedat bi, da dve taki zanimivi snovi sta:
To sneg in pa zmleti orehi so, seveda!
In kaj naredi, da gostoti teh dveh snovi tako nestalni sta?
Hja, razlog je v tem, da njuna struktura je puhasta in ne pacasta kot kepa testa!

O, to res zanimivo je, tega ne tajim,
Rad pa bi kljub temu rekel, da bolj konkretne številke želim!
Enoten odgovor zdaj pesnik podaj!
Harfa zapoje: gostota zmletih orehov 368 kg/m³ je, vem ne zakaj.
Odgovor na vaše vprašanje zdaj imate na dlani,
Vedet’ tako uporabnega podatka se niti modrec ne brani!