Koloradski hrošč

Današnja zgodba bo zelo antiklimaktična. Začela se bo sicer zelo zanimivo, nato pa bo sčasoma zapadla v banalnost in dolgčas. In v bistvu jo to naredi zanimivo. Plan dela je sledeč: za začetek bom povedal, kaj sem počel danes popoldne in nakazal, kje sem dobil idejo za današnji zapis. Ker bo ideja zelo zanimiva in ker dejansko že nekaj časa razmišljam o tem, da bi pisal o njej, vas bom prepričal, da bo to v resnici tema današnjega zapisa. Kasneje se bo izkazalo, da temu ni tako, kar vas bo v dno srca razočaralo. Jeza se bo še stopnjevala, ko bom začel pisati o popolnoma drugi tematiki, ki večine bralcev ne zanima. Dlje, ko boste brali, bolj bo raslo razočaranje v vas in sčasoma doseglo stopnjo, ko boste ugasnili računalnik in razjarjeni odšli spat.

Odličen japonsnki enosladni viski Nikka

Za začetek vam bom povedal, kako se ta zgodba začne. Moj mentor z doktorskega študija si je tekom let doma nabral precejšno zalogo kvalitetnih enosladnih viskijev in prišel do sklepa, da jih želi deliti s svojimi sodelavci. Tako se je primerilo, da nas je danes dopoldne povabil na svoj dom, kjer smo jih lahko preizkusili in kritično ocenili, kateri izmed njih je najboljši. Meni je bil najbolj všeč japonski enosladnik Nikka, ki se ga lahko za 35 evrov kupi v leklerku. Močno priporočam. Med degustacijo smo se pogovarjali o raznoraznih zanimivih rečeh, dokler ni razprava nanesla na kolesarjenje. Ker smo se vsi zanimali zanj, konec koncev smo trije izmed nas tja prišli s kolesom, se je razprava vse bolj razvijala in omenili smo tudi veter, večni sovražnik vsakega kolesarja. Meni osebno se pri kolesarjenju v vetru zdi najbolj zanimivo to, da te veter na kolesu zaustavlja tudi, če kolesariš pravokotno na smer njegovega pihanja. Presunljivo, mar ne? No, in to je tema, o kateri sem se nameni pisati v današnji razpravi. Da pa zgodba ne bi postala preveč predvidljiva, seveda ne bom pisal o kolesarjenju v vetru, ampak o koloradskem hrošču.

Koloradski hrošč od zunaj. Njegova notranjost, to pomeni njegova duša, je črna, njegovo zlobno srce pa hladno in trdo kot kamen. Če bi imel priložnost z uničenjem krompirjeve njive izstradati vašo družino, bi to brez pomisleka storil in ob tem tudi užival.

Koloradski hrošč je škodljivec. Najdemo ga na praktično vsaki krompirjevi njivi in odgovoren je za večino škode, ki jo ta poljščina utrpi v naših krajih. Gotovo je vsem poznana grozljiva zgodba o hudi lakoti, ki je prizadela Irsko v drugi polovici devetnajstega stoletja. Vzrok zanjo je bila prevelika odvisnost prebivalstva od krompirja, katerega pridelava je v nekaj letih praktično propadla. Razlog? Krompirjeva plesen! O njej bomo pisali kdaj drugič, omenil sem jo zgolj zato, da poudarim pomen krompirja v današnji prehrani. Skratka, koloradski hrošč se prehranjuje s krompirjem. Na njegove liste odleže jajčeca, iz katerih se izvalijo ličinke, ki se hranijo s krompirjevimi listi. Ko se ličinke preobrazijo v odrasle živali, se še naprej hranijo s krompirjevimi listi in za šalo opustošijo celo njivo. Še danes pomnim, kako sem kot majhen deček hodil po njivi krompirja in previdno privzdigoval njegove mlade liste ter oprezal za oranžno obarvanimi jajčeci koloradskega hrošča. Če sem jih napazil na kakšnem izmed listov sem ga skrbno odtrgal in previdno potacal s škornji. Ličinke smo običajno zbirali v jogurtove lončke in jih predali materi ali babici, ki je obračunala z njimi. Morda sem jih ugonobil sam, pa sem to travmatično izkušnjo potlačil v svojo podzavest in je ne morem deliti z vami. Vsekakor pa se spominjam hreščanja oklepov odraslih hroščev, ki sem jih drobil pod svojimi drobnimi, v škornje obutimi nožicami. Le mrtev koloradski hrošč je dober koloradski hrošč.

Zemljevid, ki z rumeno barvo prikazuje izvorno območje koloradskega hrošča. Kot vidimo, le-to ne sovpada z izvorno razširjenostjo krompirja, prikazano z zeleno barvo. Dandanes je capin razširjen po velikem delu severne Amerike in Evrazije, kar prikazuje oranžna barva.

Glavna težava koloradskega hrošča je v tem, da zelo hitro razvije odpornost na pesticide. V njegov prid igra tudi dejstvo, da ta hudič v Evropi ni avtohton in zato nima naravnih sovražnikov. Dejansko ni avtohton niti na območjih, od koder krompir izvorno izvira. Kot pove že samo ime, koloradski hrošč izvira iz območja Kolorada, kar lepo vidimo na eni izmed priloženih slik, krompir pa izvira iz južne Amerike. Kdaj in kako se je koloradki hrošč spečal s krompirjem, mi ni znano, a proti koncu 19. stoletja sta se skupaj znašla v Evropi in začela delati škodo. No, če smo iskreni, je škodo delal le koloradki hrošč, krompir je večinoma igral vlogo žrtve. Vsekakor je zanimivo, kako hitro se je ta baraba navadila na krompir, kot da bi se poznala že od nekdaj. Pa se nista. Kmalu za tem je izbruhnila svetovna vojna in ljudje se niso imeli časa ukvarjati s hrošči, kar je mrcina spretno izkoristila za svoje širjenje, piskrček pa so pristavili še ameriški vojaki, ki so s seboj v Evropo vozili krompir, z njim pa tudi koloradske hrošče. Ti so se med obema vojnama počasi, a vztrajno širili po Evropi in do danes naselili velik del Evrazije. Zanimivo je, da so sovjetske oblasti v vzhodni Nemčiji po drugi svetovni vojni za širjenje zajedavca krivile Američane, češ da so hrošče z letali trosili po krompirjevih poljih. Zgodba se zdi malo verjetna, a sam bi ravnal enako. “Ga bom s pogačo pital, kadar se s kom kregam? Kar ga najbolj ujezi, to mu zabelim,” je dejal že Martin Krpan in ni vrag, da niso iz istega testa tudi Američani.

Ameriški bombnik B-52, tako imenovana leteča trdnjava, s katero je ameriška vojska raztrosila koloradskega hrošča nad večji del takrat komunistične vzhodne Evrope. Da bi jih strela!

Kakorkoli že, ena reč je vodila k drugi in dandanes je koloradski hrošč razširjen vsepovsod po Evropi. Svetla izjema je Velika Britanija, kjer jih je plesen izučila, da je treba krompir skrbno čuvati in negovati, zato koloradskega hrošča tam ni. Enako velja tudi za Ciper, južno Švedsko, Finsko, Malto in Baleare. No, na Finsko ga včasih zanese veter iz Rusije, vendar hitro poračunajo z njim. V Veliki Britaniji je potrebno vsak pojav tega nepridiprava nemudoma prijaviti na DERFA.

Kako se z njim spopadamo drugje. Pri nas doma jih pobijamo ročno, najbolje je, če jih ujamemo  v jajčnem stanju, saj takrat ne bežijo in jih lahko pokonča vsak otrok. Še bolje je, če se jih lotimo z biološkim orožjem. Najučinkovitejši je zemeljski hrošč Lebia Grandis, ki se hrani z njegovimi jajčeci in ličinkami, njegove ličinke pa so paraziti na bubah koloradskega hrošča. Kako očarljivo! Obstaja tudi posebna vrsta plesni, latinsko imenovana Beauveria bassiana, ki napada dosti vrst hroščev, tudi koloradskega. Upam, da ne napade Lebie Grandis, ker potem nismo naredili nič. Osebno bi si na svojem vrtu želel le Lebio Grandis, brez Beauveria bassiana, da koloradskega hrošča porazi v odprti bitki brez nizkih udarcev.

Hrošč Lebia Grandis, naš zadnji branik med koloradskim hroščem in pogibeljo, med prehranjevanje z jajčeci tega nepridiprava.

Če se ne motim, je to bolj ali manj vse, kar sem želel povedati o koloradskem hrošču. Aja, še to, njegova zunanjost ni tako ogabna kot njegov značaj, s svojimi oranžno-črnimi progami je videti kar prikupen. O njem govori tudi pesmica:

Krava se mirno na travniku pase,
Osel spominja na lepše me čase.
Ligenj v morju brezbrižno zaplava,
Osel pripomni: “Okusna je trava.”
Raca na ribniku mirno lebdi,
Antilopa se spretno po polju podi,
Dihur pa v gozdu ogabno smrdi.
Svinja v blatu zelo je vesela,
Koloradski hrošč pa samo škodo dela.
In to me pri njem tudi najbolj moti.

Hrošč koloradski je hud nepridiprav,
Rečemo zato, da nikdar ne pride nam prav:
Oj hrošč koloradski, ti si res nepridiprav!
Še to, kar počneš, nam nič ne pride prav,
Če boš to počel še naprej, ti bomo mi pokazali, kaj je prav!”

Advertisements
This entry was posted in Kako stvari delujejo, Poezija, Visoka znanost and tagged , , , , . Bookmark the permalink.

2 Responses to Koloradski hrošč

  1. zulejka pravi:

    Hihi, pesmica je d best! Blog zapis tudi. Da lahko zabavno pišeš o koloradskem hrošču … 😀

  2. Pingback: Ekološka pridelava krompirja – Kmetija Zvonik

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s