Afriški lev

Pred slabima dvema tednoma sva se s prijateljem in bivšim sošolcem iz študijskih časov Mitjem odpravila na pivo. Del sva ga kupila v pivoteki Za popen’t na Starem trgu 5 v Ljubljani, ki je odprta od ponedeljka do sobote od 11. do 20. ure, več o njej pa si lahko preberete tu, del pa so nama ga tam podarili, saj sva jih nevede obiskala prav v času promocijske degustacije piva iz pred kratkim ustvarjene pivovarne Bevog. Vse zgoraj našteto sicer nima neposrednega vpliva na nadaljevanje zgodbe, ki sledi, zapisal sem le zato, ker si marljivi ljudje zaslužijo, da se jih javno pohvali in zanje naredi nekaj reklame, za nameček pa bo na moj tekoči račun za vsak klik na katero izmed zgornjih povezav nakazanih 12 centov šala, šala.

Afriški lev

No, ko sva potem z Mitjem (ali pa Mitjo, odvisno kako vam je bolj všeč, oboje je pravilno. Mogoče bi moral svoje mnenje o tem podati še on.) pila pivo in se sprehajala ob Ljubljanici, je pogovor nanesel tudi na aktualne politične razmere v državi. Potem je Mitja dejal, da bi moral na blogu napisati kaj o Afriškem levu. Nad predlogom nisem bil navdušen in sem to možnost takoj kategorično zavrnil rekoč: “Kategorično zavračam možnost, da bi na Blogu z Vsebino kadarkoli kdorkoli pisal o Afriških levih.” Na vprašanje, zakaj je temu tako, sem odvrnil, da so Afriški levi krvoločne zveri in ne bi rad prišel v njih nemilost, poleg tega pa o njih vem sila malo, skorajda nič, zato bi bilo od sile neprimerno pisati o njih. “Oh daj no,” me je bodril prijatelj, “vsaj par besed, ali pa kakšno šaljivo pesmico, te vedno rad pišeš! Kaj za to, če o njih ne veš nič, tudi tvoje poznavanje poletnega cvetja je sila šibko, pa si o njem kljub temu napisal pravo mojstrovino.” Seveda se svojim načelom nisem izneveril in sem še nadalje trdil, da ne pride v poštev, rekoč: “Ne pride v poštev.”

Afriški lev.

No, uvod mi je tokrat ušel z vajeti, zato ga bom po hitrem postopku končal in prešel na jedro današnjega prispevka. “Danes bom napisal nekaj besed o Afriškem levu …” mi je Mitja v šali odgovoril na vprašanje, kako naj začnem razpravo o Afriškem levu. Upošteval bom njegov nasvet. No, resnici na ljubo ga nisem nič vprašal, kar sam je predlagal uvodni stavek.

Afriški lev.

Danes bom napisal nekaj besed o Afriškem levu. Afriški lev živi v afriških savanah. Je zlatorumene barve, kot hlebec sveže pečenega dehtečega kruha, ki so ga mati pravkar vzeli iz peči. Odrasel samec Afriškega leva ima v vetru plapolajočo grivo, ki je za razliko od njega drugi pripadniki njegove vrste, na primer samice in mladiči, nimajo. Afriški lev jé antilope in gnuje in kar je še podobnih živali v savani. Včasih mu hrano, ki si jo ulovi, ukradejo hijene. Tedaj je žalosten. Zbira se v trope. Gledano po višini je Afriški lev največja živeča divja mačka, saj je v ramenih višji od tigra. Zraste do dolžine 2 metra in pol, njegova dolžinska gostota pa je 1 kilogram na centimeter. Približno. No, kaj bi še lahko povedali o levu. Povedali smo že, kaj je in kje živi. O, saj res, lahko povemo še kaj pije. Afriški lev pije vodo in še toplo kri svojih žrtev. Lev je tudi zelo pogumen. O tem smo že pisali v eni izmed prejšnjih objav. Zdaj, ko sem  se spomnil nanjo, sem ugotovil, da Afriški lev je tudi prašiča, ovco in govedo. Afriški lev mogoče svojo žrtev tudi zvleče na drevo. Nekoč sem v dokumentarnem filmu o savani videl, da je neka velika mačka svoj plen zvlekla na drevo, ampak nisem prepričan, ali je bil to lev ali panter, zato naj bralec to dejstvo sprejme s kancem soli.

No, to je vse, kar vem o Afriškem levu. Pesmica o njem pa gre takole:

Leu.
Endivijo jeu.
Ves veseu!

P. S. Še enkrat bi se rad zahvalil Mitji za spodbudo in strokovno pomoč pri nastajanju tega članka. Brez njega bi pričujočega zapisa ne bilo.

Afriški lev.